pobóžnost -i ž (ọ́)
1. lastnost pobožnega človeka: nikoli ni kazal kake posebne pobožnosti; iskrena, velika pobožnost; pobožnost romarjev / čustvena pobožnost
2. rel. versko opravilo, ki ni določeno za vso Cerkev: opravljati pobožnosti / rožnovenska pobožnost
● vznes. s pobožnostjo jemati pesmi v roke z velikim spoštovanjem
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost