počépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počepnil je in začel ogledovati sled / počepniti okrog ognja; počepniti v grmovje / ptič je počepnil na vejico sedel; ekspr. počepnila je na tla in tolkla lešnike neudobno sedla
// ekspr. sesesti se, podreti se: bajta bo ob prvem deževju počepnila
2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: grozili so mu, pa je počepnil
● vulg. je ženska, ki pred vsakim počepne privoli v ljubezenski, spolni odnos z njim
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost