pókec -kca m (ọ̑)
končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje: bič s pokcem
♦ vrtn. okrasni grm z belimi jagodami
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 1. 2025.