polnocvéten -tna -o [pou̯nocvetən] prid. (ẹ̑)
vrtn. ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju: polnocvetni tulipani; polnocvetne vrtnice
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 1. 2025.