1. ki (rad) uboga; ubogljiv: poslušen otrok; bila je pridna in poslušna
2. navadno z dajalnikom pokoren: biti poslušen staršem / kdor ni bil poslušen, je bil odpuščen / star. knez je bil poslušen bizantinskemu cesarju podrejen
// star. zvest, vdan: vaša najposlušnejša služabnica / poslušen priklon vdan, ponižen
● ekspr. noge mu niso več poslušne ne more več hoditi; slabš. bili so poslušno orodje v njihovih rokah ravnali, delali so po njihovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost
♦ lov. pes je poslušen pozoren na tistega, ki ga kliče, mu ukazuje
- poslúšno prisl.:
poslušno oditi
Dostopnost