potém1 in potèm prisl. (ẹ̑; ȅ)
I.
1. izraža, da se dejanje zgodi
a) po krajšem ali daljšem presledku: kaj sta se potem pogovarjala, pa res ne vem; to ti bom že potem povedal; zdaj nimam časa, pridi potem; potem se več let nista srečala / dan potem je zbolel; kmalu potem je odšel; malo potem sem ga srečal na postaji / nesporazumov je bilo dosti prej in potem
b) po predhodnem dejanju: šel je v službo, pa se je kmalu potem vrnil / domov je prišel šele potem, ko se je zmračilo
2. izraža vzročno-sklepalno razmerje: ljudje niso znali brati, kaj so jim potem pomagale knjige in časopisi; vse se draži, kako naj potem človek kaj privarčuje
3. pog., z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: doma ga ni. Kje pa je potem; kaj pa si potem; dobro, naj potem jaz vse naredim / elipt.: in kaj potem; pa kaj potem; pa potem
4. v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu
a) v času: premisli, potem govori; najprej je obljubljal, potem pa se je premislil; prej je bil kmet, potem pa je študiral; sprva je pela po tiho, potem pa čedalje glasneje
b) v kraju: sprevod je šel čez most, potem pa na levo; do Logatca se pelješ z vlakom, potem pa z avtobusom
II. v vezniški rabi
1. pri naštevanju za izražanje obstajanja česa poleg že povedanega: jedli so juho, potem pečenko, nazadnje potico; cveti vseh barv: škrlatno rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov / ekspr. on je najprej direktor, potem dolgo nič, potem šele človek
// navadno okrepljen za dodajanje: v sobi visi bratova slika, potem še očetova in materina; mož je že star, potem tudi malo naglušen
2. za izražanje
a) vzročno-posledičnega razmerja: kupcev je malo. Potem bo sejem slab
b) vzročno-sklepalnega razmerja: no, tudi vidva sta prišla, potem nas je že deset
c) navadno v podredju pogojno-posledičnega razmerja: če si moker, potem se preobleci; če je to res, potem bo hudo; če nima prič, (potem) bo imel veliko sitnosti / plačaj, potem te ne bomo tožili / ekspr. kaj potem, če ni bogata, da je le pridna
// v členkovni rabi za izražanje nasprotja s pričakovanim: tako sem slišal, potem pa ne vem, če je res; in potem se še najdejo ljudje, ki ga zagovarjajo
3. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi potem ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč; potem ko bo nehal brati, ga pokliči / privezali so ga na kol, potem ko so ga skoraj do golega slekli; prim. ta1
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Deli geslo
Dostopnost