prebívati -am nedov. (í)
1. imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: prebivati na deželi, v mestu / v tem gozdu so nekdaj prebivali razbojniki
// stanovati: prebiva na podstrešju; prebivati v bloku, vrstni hiši / začasno prebiva pri prijatelju
2. knjiž. biti2, živeti: naš narod prebiva na tem ozemlju že dolgo / ribe prebivajo v vodi
3. zastar. prenašati, trpeti: prebivati notranje boje; prebivati lakoto, mraz, žejo
● zastar. za študij mu ne prebiva nič časa ostaja; ekspr. v tej hiši prebiva veselje v njej živijo veseli, zadovoljni ljudje