predtém in predtèm tudi pred tém in pred tèm prisl. (ẹ̑; ȅ)
prej: izid je bil prav tako negotov kakor predtem / še dan predtem sem ga srečal / danes je pesem vsakomur razumljiva, predtem pa so jo imeli za preveč modernistično; prim. ta1
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²