pregíb -a m (ȋ)
1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib
2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih
3. ekspr. krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju
4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu
● star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost