presenéčenje -a s (ẹ̑)
ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja: ni skrival presenečenja, ko ga je zagledal med poslušalci; od presenečenja je obstal; novico je sprejel s presenečenjem; neprijetno, prijetno, veliko presenečenje; njegovo presenečenje je bilo videti resnično / doživeti presenečenje; pripraviti komu presenečenje / ekspr. prvo presenečenje je bilo že za njo / na njegovo presenečenje je bil rezultat pravilen; na presenečenje vseh je začela jokati
// kar povzroči tako stanje: njena zmaga je bila veliko presenečenje; doma jih je čakalo presenečenje; prirejal mu je presenečenje za presenečenjem
● publ. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan
♦ voj. mina presenečenja eksplozivni naboj, skrit v na videz nenevarnem predmetu
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost