prislòv -ôva m (ȍ ó)
jezikosl. nepregibna beseda, ki označuje glagol, pridevnik, prislov glede na kraj, čas, način, vzrok: prislovi, predlogi, vezniki in medmeti / časovni, krajevni prislovi; količinski prislov; miselni prislov ki izraža razmerje govorečega do povedanega
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²