prizív -a m (ȋ) knjiž.
1. pisno izraženo nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi; pritožba: vložiti, zavrniti priziv; neutemeljen priziv
♦ pravn. priziv nekdaj redno pravno sredstvo zoper sodbo nižjega sodišča na višje sodišče
2. ugovor, nestrinjanje: odgovor ni dopuščal priziva
● knjiž. ta resnica velja brez priziva brezpogojno