1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik / prvotna ljudstva
2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna
3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju
4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost
5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta
● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivno
♦ ekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; jezikosl. prvotni pomen besede
- prvôtno prisl.:
prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali