rítnik -a m (ȋ)
1. anat. končni del črevesa: vnetje ritnika
2. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik: obdelati ritnik
3. nar. debelejši spodnji del snopa; ritina: snope so zložili z ritniki navzven
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 2. 2025.