dajati nizke, zveneče glasove: ključi rožljajo; veriga rožlja / ekspr. dež, toča rožlja po strehi rožljaje udarja; kamenje rožlja po skalnatem žlebu rožljaje pada
// povzročati nizke, zveneče glasove: rožljati z denarjem v žepu; rožljati s ključi, z jedilnim priborom; rožljati s sabljo / ekspr. veter rožlja s suhimi stebli
● slabš. rožljati z besedami vsebinsko prazno govoriti; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno
- rožljáje :
kovanci so se mu rožljaje stresli po tleh; rožljaje z ostrogami, je vstopil v sobo
- rožljajóč -a -e:
rožljajoč ropot tramvajev; rožljajoča toča
Dostopnost