rútica1 -e ž (ú)
manjšalnica od ruta, pokrivalo: na glavi je imela rutico / z rutico obvezati roko / potegniti rutico iz žepa robec
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 11. 2024.