1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda
♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek
// knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik
// knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost
2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori
- samoníklo prisl.:
samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega
Dostopnost