sijáj -a m (ȃ)
1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: pohištvo ni izgubilo sijaja; moten sijaj; sijaj mineralov, svile, zlatnika / kovinski, svileni sijaj / sijaj njenih las, oči; pren., ekspr. zlati sijaj minulih dni
♦ les., tekst. medli, visoki sijaj; min. mastni sijaj
2. svetloba, sij: sijaj sonca, zvezd / stopiti v sijaj luči
3. ekspr. veliko razkošje, velika razkošnost: mami jo sijaj; biti vajen sijaja; blišč in sijaj dvora
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost