povzročati ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarci s šibo dolgo skelijo / hrbet, oko me skeli; ozebline, rane so skelele / brezoseb. skelelo ga je od udarcev / svetloba skeli v oči
// ekspr. povzročati duševne bolečine: krivica skeli; neuspeh ga je skelel v dno duše
● ekspr. vest jo skeli ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde
- skelèč -éča -e:
skeleča bolečina; misel je bila skeleča; prisl.: skeleče pičiti