skrún2 -a -o prid. (ȗ ū) star.
1. skrunilen: skruna kvanta; skruno ravnanje
2. ogaben, gnusen: skruni madeži; skruna gosenica / skrun umor
● star. skruna ljubezen krvoskrunska
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 12. 2024.