skvôter tudi squatter -ja [skvôter] m (ō)
pripadnik skupine ljudi, ki nezakonito zasede zapuščeno zgradbo, prostor za bivanje ali kulturno dejavnost: izselitev skvoterjev; prostor za skvoterje; brezdomci in skvoterji
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 1. 2025.