1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico
// nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska
2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba
b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode
c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip
3. ekspr. neodločen2, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje
● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; bil je slabotnega zdravja rahlega
- slabôtno prisl.:
slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal