spótoma prisl. (ọ̄)
1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre: kruh in mleko je kupila spotoma; spotoma poglej, če so naši doma / šel je za njo in se spotoma oblačil med potjo, med hojo / v povedni rabi ko greš na postajo, stopi na pošto, je prav spotoma ob poti, blizu
2. ekspr. z lahkoto, brez težav: članek je kar spotoma napisal
3. nar. takoj: kar mu naročiš, vse spotoma pozabi
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost