svetník2 -a m (í)
1. rel. kdor je razglašen za svetega: častiti svetnike in svetnice / razglasiti za svetnika; praznik vseh svetnikov
2. ekspr. kdor v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: njegov brat je bil pravi, živi svetnik / delati se svetnika
● ekspr. ti si pa res čuden svetnik čudak, posebnež; ledeni svetniki ledeni možje