ščét -í ž, daj., mest. ed. ščéti in ščêti (ẹ̑)
star. krtača: čistiti sod s ščetjo / ščet iz konjske žime, jeklene žice
● star. ostriči se na ščet na krtačo; star. lasje mu stojijo kot ščet pokonci; star. dlaka, naježena kot ščet zelo
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2025.