špíca2 -e ž (í)
1. pog. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: odlomiti špico; topa špica svinčnika; špica sablje
// končni, ožji del česa sploh: čevlji z lepo špico / špice gorskega grebena
2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji; konica: promet ob špicah je zelo gost / prometne špice
3. nav. mn., pog. čipka: perilo, obrobljeno s špicami
● pog., ekspr. ta človek žene vse na špico vse obravnava s prepirom; pog., ekspr. spor gre na špico postaja vedno hujši, se zaostruje; film. žarg. (filmska) špica začetni del filmskega traku s podatki o filmu; filmska glava; film. žarg. stalna špica avdiovizualni uvod h kaki redno ponavljajoči se televizijski oddaji