štréna -e ž (ẹ́)
pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev: štrena se je zavozlala; prati, sušiti štrene / zviti volno v štreno / štrena preje, volne; pren. misli so se mu zapletle v nerazvozljivo štreno
// pramen: lasje ji visijo v štrenah / po vodi se vlečejo zelene štrene; štrene dima, megle
● pog. meša mu štrene preprečuje, ovira njegove načrte; pog. zlepa mu ne zmanjka štrene snovi za pogovor, pripovedovanje; prim. predeno
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost