tjàvendán tudi tjà v en dán prisl. (ȁ-ȃ) nav. ekspr.
1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: govoriti tjavendan; ti tudi včasih kaj rečeš tjavendan
2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: prepirati se tjavendan
3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: bežati, voziti se tjavendan; živela je tjavendan; sam.: obljubi, da boš opustil svoj tjavendan; prim. tja1
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Deli geslo
Dostopnost