trén1 -a m (ẹ̑)
nekdaj pratež: dodelili so ga k trenu / četa s trenom je ostala v mestu
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 12. 2024.