trihotomíja -e ž (ȋ)
knjiž. delitev, ločevanje na tri dele, vrste: načelo trihotomije / trihotomija dobro, slabo, neopredeljeno
♦ filoz. trihotomija duše po Platonu delitev človeške duševnosti na čutni, čustveni in razumski del
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 12. 2024.