trúp -a m (ȗ)
1. osrednji, največji del človeškega ali živalskega telesa, s katerim se vežejo glava in okončine: upogibati, sukati trup; žival z dolgim, okroglim trupom; glava, trup in okončine / človeški, živalski trup
2. s prilastkom osrednji, največji del nekaterih vozil, posod: tovor v ladijskem trupu; trup letala, rakete / trup vaze / trup kitare, violine
♦ glasb. resonančni trup; um. trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost