1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka: uravnovesiti tehtnico; prečka se je uravnovesila / zamahnil je z roko, da bi se uravnovesil
2. spraviti v stanje, v katerem so
a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: uravnovesiti vojaške sile v svetu
b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: uravnovesiti cene; uravnovesiti izdatke in dohodke, izdatke z dohodki / uravnovesiti kompozicijo slike
// spraviti v stanje umirjenosti, duševne skladnosti: to spoznanje jo je uravnovesilo; čustveno, duševno se uravnovesiti
- uravnovéšen -a -o:
uravnovešen človek; tehtnica je uravnovešena