védenje1 -a s (ẹ́)
1. glagolnik od vedeti: to je vredno vedenja; vedenje podrobnosti; želja po vedenju / narediti kaj brez vedenja koga vednosti
● zastar. dati komu na vedenje sporočiti komu; zastar. narediti z vedenjem zavestno, namerno
2. kar kdo ve: poglobiti, razširiti svoje vedenje; vedenje ljudi o teh dogodkih je skromno; po mojem vedenju je to moralo biti prej
// kar se ve sploh: ta odkritja spreminjajo dosedanje vedenje o zgodovini
Dostopnost
Dostopnost