védež -a m (ẹ̑)
1. kdor na osnovi kakih znakov ve neznane, prihodnje stvari: iti k vedežu po nasvet / nekdaj vedež je kraljevi vojski napovedal zmago / kaj misliš, da sem vedež da vnaprej vem, kako bo, kaj bo
2. ekspr. kdor veliko ve: dela se vedeža, pa še tega ne ve; mali vedež je odgovoril tudi na drugo vprašanje / vedež na področju slikarstva poznavalec, strokovnjak
3. zastar. vedenje1, vednost: po mojem vedežu je bilo tako / narediti z vedežem vede, namerno
● zastar. pisati jih je učil duhovnik ali kak drug vedež izobraženec; preg. če bi bil človek vedež, ne bi bil revež
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Deli geslo
Dostopnost