vertikála -e ž (ȃ)
1. geom. črta, pravokotna na gladino mirujoče vode: narisati vertikalo; vertikala in horizontala
2. knjiž., s prilastkom kar je navpično in visoko: jambori čolnov so stroge vertikale; betonske vertikale novega časa nebotičniki
3. knjiž. različne stopnje, plasti, časovna obdobja česa: zgodovinske vertikale jezika; razvojna podoba ljudskih kultur v vertikali in horizontali
● knjiž. v vertikalo grajena slika v višino; knjiž. prva vertikala razpredelnice navpična kolona, stolpec; knjiž. svet vertikale duhovni svet
♦ geod. smer težnosti v določeni točki, navpičnica