vzdrhtévati -am nedov. (ẹ́)
1. večkrat vzdrhteti: ženska vzdrhteva; vzdrhtevati od vznemirjenja; telo mu na rahlo vzdrhteva; pren., ekspr. zrak vzdrhteva od zvonjenja
2. knjiž. večkrat biti zelo čustveno vznemirjen: duša ji vzdrhteva od sreče; vzdrhtevati v bolečini, žalosti
3. knjiž., s prislovnim določilom biti zaznaven, opazen: na ustnicah ji vzdrhteva smehljaj
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost