1. zaradi slabosti, nemoči priti iz pokončnega položaja v ležečega, klečečega: opotekla se je in zgrudila; nezavesten se je zgrudil; zgruditi se na kolena; zgruditi se na tla, v naslanjač; zgruditi se kot mrtev, pokošen, ubit / zgruditi se od utrujenosti; zgruditi se pod bremenom / zgruditi se vznak pasti
● vznes. zgrudil se je v grob umrl je
2. zastar. spremeniti se v grude: prst se zgrudi
- zgrúditi
1. knjiž. narediti, povzročiti, da kdo pride iz pokončnega položaja v ležečega, klečečega: utrujenost človeka zgrudi; zgruditi koga na tla / Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi (F. Prešeren)
2. ekspr. čustveno zelo prizadeti: če bi to vedela, bi jo zgrudilo
● star. sovražnik jim je zgrudil obzidje porušil, podrl
Dostopnost