narediti gube, zlasti na koži: zgubančiti čelo; obraz se mu je zgubančil
- zgubánčen -a -o:
zgubančena koža; lica je imela zgubančena kot suha hruška
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2025.