zíc -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
sedež: sedel je na zadnjem zicu; udobni zici v dvorani; prevleka za zic
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.