zk tudi zek [zə̀k] medm. (ə̏)
posnema glas pri prerezu, preseku: zk, si je s sekiro odsekala prst; zk, zk, zk, je rezal nož
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2025.