zlòg1 zlóga m (ȍ ọ́)
izgovorna enota iz zlogotvornega glasu ali iz zlogotvornega glasu in enega ali več soglasnikov, ki tvori besedo ali del besede: izgovarjati razločno vse zloge; izpuščati, ekspr. požirati zloge; deliti besedo na zloge; končni, prvi zlog besede; dolžina zloga / brati po zlogih s presledki med zlogi
♦ glasb. solmizacijski zlog s katerim se poimenuje določen ton v lestvici; jezikosl. kratki zlog s kratkim samoglasnikom; odprti zlog brez soglasnika za samoglasnikom; zaprti zlog s soglasnikom za samoglasnikom; lit. nadštevilni zlog ki je v nekaterih verzih dodan osnovni metrični shemi; rač. zlog kombinacija bitov, ki ustreza enemu znaku
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost