zmíkati2 -am tudi zmíčem dov. (ī ȋ)
zastar. stresti: zmikal je vrata, bila so zaklenjena / zmika z glavo in ponovi: Ne
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2025.