zóprnik -a m (ọ̑) knjiž.
1. zoprn človek: ta zoprnik pride, kadar ga najmanj pričakuješ; izogibati se zoprnikom
2. nasprotnik: nekdanji zoprnik je postal njegov najboljši prijatelj; premagati zoprnike
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2025.