zvéčjega tudi z véčjega prisl. (ẹ̑)
nar. v glavnem, pretežno: pridelki so zvečjega že pospravljeni; pozimi so zvečjega stradali
● nar. mudilo se je, zato so delo opravili samo zvečjega samo v grobem, najnujnejše
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2025.