zvóčnik -a m (ọ̑)
1. naprava, ki spreminja v zvok električne signale, ustvarjene v mikrofonu ali posnete na nosilcu zvoka: namestiti, vgraditi zvočnike; iz zvočnika se slišijo koračnice; obvestila so dobivali po zvočniku; lijakast, velik zvočnik; opna zvočnika / radijski zvočnik
♦ elektr. mnogocelični zvočnik
2. jezikosl. zveneči soglasnik, ki ne zahteva pred seboj po zvenečnosti enakega soglasnika: zvočniki in nezvočniki
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost