žarovít -a -o prid. (ȋ) knjiž.
1. žarek2, žareč: žarovita zarja na obzorju / žarovita svetloba / žarovito poletje sončno, zelo vroče / žarovita belina prta bleščeča
2. ognjevit: poslušati govor žarovitega poslanca / njegov jezik je pesniško žarovit / njeni žaroviti pogledi so ga omamljali bleščeči, žareči
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost