želélnik -a [tudi želeu̯nik] m (ẹ̑)
jezikosl. glagolska oblika za izražanje želelnega naklona: želelnik v latinščini
// želelni naklon:
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 1. 2025.