žétev -tve ž (ẹ̑)
1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem žita s polja: začela se je žetev; pomagati pri žetvi; pšenična žetev; setev in žetev
// čas tega pospravljanja: bilo je ob žetvi
2. glagolnik od žeti: razsipati bilke pri žetvi; celodnevna žetev ajde / žetev na roke; žetev s srpom, strojem
// kar se (po)žanje: žetev dobro kaže; spraviti žetev s polja
3. ekspr., navadno s prilastkom dosežki, rezultati: predstaviti enoletno književno žetev; obeta se bogata turistična žetev; presenetljiva žetev naših športnikov na olimpijadi
● žetev soli ali slana žetev pospravljanje soli na solinah; preg. kakršna setev, taka žetev dobro začeto delo daje uspehe; preg. brez setve ni žetve brez dela, prizadevanja ni rezultatov
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost