žokálnik tudi žókalnik -a [žokau̯nik, prva oblika tudi žokalnik] m (ȃ; ọ́)
nar. tolkač, mešalo: mešati, tlačiti z žokalnikom
● mlinarski žokalnik nekdaj kol za tlačenje moke v vrečo
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 1. 2025.