žŕtje -a s (r̄)
1. ekspr. hrana, jed: lev je dvignil glavo od žrtja; žrtje za prašiče / nizko kuhati in peči žrtje za goste
2. glagolnik od žreti: metati levom meso za žrtje / čezmerno žrtje in popivanje / žrtje samega sebe
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²